streha

strèha ž <G mn stréhā>
DEFINICIJA
1. krajnji dio krova koji prelazi vanjske zidove kuće i štiti ih od oborina [pod strehom]
2. rub krova s olukom
3. reg. slamnati krov
ETIMOLOGIJA
prasl. i stsl. strěxa (rus. strexá, polj. strzecha) ? ≃ njem. Stroh: slama

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • stréha — e ž (ẹ) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strèha — strèh|a ž 〈G mn stréhā〉 1. {{001f}}krajnji dio krova koji prelazi vanjske zidove kuće i štiti ih od oborina [pod ∼om] 2. {{001f}}rub krova s olukom 3. {{001f}}reg. slamnati krov …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • šéd — a m (ẹ̑) grad. streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: objekt s šedom; neskl. pril.: šed streha šedasta streha …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • strešica — strȅšica (strȅhica) ž DEFINICIJA dem. od streha ETIMOLOGIJA vidi streha …   Hrvatski jezični portal

  • pristrešak — prìstrešak m <G ška, N mn šci> DEFINICIJA streha (2) ETIMOLOGIJA pri + v. streha …   Hrvatski jezični portal

  • baldahín — a m (ȋ) streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte ♦ um. streha nad oltarji, nad kipi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvókápen — pna o prid. (ọ̑ ȃ) arhit., v zvezi dvokapna streha streha z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênokápen — pna o prid. (ē ȃ) arhit., v zvezi enokapna streha streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênokápnica — e ž (ē ȃ) arhit. streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode: lopa je pokrita z enokapnico / streha enokapnica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kúpola — e ž (ȗ) 1. streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko polkrogle: bela, pozlačena kupola; mogočna kupola cerkve; stolpi in kupole mesta; ogrodje, vrh kupole / bivališče ima obliko kupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.