suficit

sȕficīt m
DEFINICIJA
trg. višak prihoda nad rashodima nakon obračuna, opr. deficit
ETIMOLOGIJA
njem. Suffizit ≃ lat. sufficere: opskrbiti

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • suficít — in súficit a m (ȋ; ȗ) ekon. vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; presežek: suficit se je zmanjšal; deficit in suficit / plačilni suficit presežna količina, vrednost denarja, potrebnega za izpolnitev določenih obveznosti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • suficitaran — sȕficitāran prid. <odr. rnī> DEFINICIJA koji daje suficit, koji se odnosi na suficit; suficitan [suficitarna djelatnost], opr. deficitaran ETIMOLOGIJA vidi suficit …   Hrvatski jezični portal

  • sȕficitāran — sȕficitār|an prid. 〈odr. rnī〉 koji daje suficit, koji se odnosi na suficit [∼na djelatnost]; suficitan, opr. deficitaran …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • Jaime Ortega Alamino — Este artículo o sección necesita referencias que aparezcan en una publicación acreditada, como revistas especializadas, monografías, prensa diaria o páginas de Internet fidedignas. Puedes añadirlas así o avisar …   Wikipedia Español

  • suficitan — sȕficitan prid. DEFINICIJA v. suficitaran ETIMOLOGIJA vidi suficit …   Hrvatski jezični portal

  • suficitarnost — suficitárnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je suficitarno ETIMOLOGIJA vidi suficit …   Hrvatski jezični portal

  • suficíten — tna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na suficit: kljub stroškom je bila prireditev suficitna / suficitna plačilna bilanca 2. publ. ki je na razpolago v preveliki, potrebe presegajoči količini: suficitne surovine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.