štokati

štókati (Ø) nesvrš. <prez. štȏčēm, pril. sad. štóčūći, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
razg. pejor.
1. govoriti izrazito štokavski, uz izrazitije dužine poslije naglaska, uz artikulaciju koju prirodni govornik osjeća kao napregnutu i sl.
2. nemoćno, nesamostalno ili jadikujući postavljati pitanja i tražiti upute [[i]A: Što ću sad? Što da radim? B: Ne štoči stalno, nego se uhvati posla![/i]]
ETIMOLOGIJA
vidi što

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • štókati — (∅) nesvrš. 〈prez. štôčēm, pril. sad. štóčūći, gl. im. ānje〉 razg. pejor. 1. {{001f}}govoriti izrazito štokavski, uz izrazitije dužine poslije naglaska, uz artikulaciju koju prirodni govornik osjeća kao napregnutu i sl. 2. {{001f}}nemoćno,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • stókati — am stil. stóčem nedov. (ọ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • štókati — am nedov. (ọ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • natíhcema — prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • onemôči — mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel // prenehati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stókanje — a s (ọ) glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.