bajati

bájati (Ø) nesvrš. <prez. bȃjām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
1. etnol. govorenjem posebnih riječi i obavljanjem posebnih radnji tjerati od koga ili navlačiti na koga bolest ili kakvo zlo; vračati
2. lijepo pričati, plesti priču oko čega netočnog ili sa željom da se prevari
ETIMOLOGIJA
vidi bajati

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • bajati — bȁjati (Ø) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA pričati, kazivati ONOMASTIKA pr. (nadimačka): Bájalica (Šibenik, Dalmacija), Bájalo (Vrgorac, Dalmacija) ETIMOLOGIJA prasl. i stsl. bajati (rus. bájat , polj. bajać) ← …   Hrvatski jezični portal

  • Bajati — Bajati, Gebirg in Tolna 1) …   Pierer's Universal-Lexikon

  • bájati — (∅) nesvrš. 〈prez. bȃjām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}etnol. govorenjem posebnih riječi i obavljanjem posebnih radnji tjerati od koga ili navlačiti na koga bolest ili kakvo zlo; vračati 2. {{001f}}lijepo pričati, plesti priču oko… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • bájati — am nedov. (ȃ) knjiž. 1. pripovedovati, navadno neverjetne stvari: recimo, da je bilo res tako, kakor bajate; bajati bajke, zgodbe; bajati o bogastvu 2. redko prerokovati, čarati: vešča je bajala usodo dekletu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nabajati — nabájati (što) svrš. <prez. nàbājām, pril. pr. āvši, prid. rad. nabájao> DEFINICIJA reg. napričati svašta, s mnogo pretjerivanja napričati što jest i što nije ETIMOLOGIJA na + v. bajati, bajati …   Hrvatski jezični portal

  • bajanje — bájānje sr DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. bajati, usp. bahoriti 2. magija, vračanje ETIMOLOGIJA vidi bajati …   Hrvatski jezični portal

  • balekati — balékati (Ø) nesvrš. <prez. bàlēčēm, pril. sad. bàlečūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. šaliti se, rugati se ETIMOLOGIJA ≃ rus. bálit ≃ v. bajati, bajati …   Hrvatski jezični portal

  • Aşık — Aserbaidschanische aşıklar in Baku Aşık (türkisch, Plural aşıklar, aserbaidschanisch aşıq, aşyg, ashyq, auch aschug, ozan, nach arabisch ‏عاشق ‎, DMG ʿĀšiq …   Deutsch Wikipedia

  • обаяние — я, только ед., с. 1) Притягательная сила, исходящая от кого л. или чего л.; очарование. Женское обаяние. Находиться под обаянием музыки. Обаяние маленького старинного городка. Но прежним тайным обаяньем от них [георгинов] повеяло опять... (Фет).… …   Популярный словарь русского языка

  • bȁhoriti — (∅) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉 bajati, čarati, vračati …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.