štekati

štȅkati nesvrš. <prez. -ām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
reg.
1. (što) uključivati struju, uspostavljati električni kontakt
2. (Ø) prekidati se, ne raditi dobro, zakazivati [šteka mi srce; šteka mi auto]
ETIMOLOGIJA
vidi šteker

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • stékati se — am se nedov. (ẹ̑) 1. tekoč prihajati skupaj: vode s pobočja se stekajo v dolini / tu se stekata Sava in Drava / deževnica se steka v cisterno 2. biti speljan iz različnih smeri tako, da je kje skupaj: na tem področju se steka več prometnih poti; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iztékati — am tudi stékati am nedov. (ẹ̑) tekoč prihajati iz česa: tekočina, vino izteka / iz rane mu izteka kri / zrak izteka iz ventilatorja iztékati se tudi stékati se 1. približevati se koncu trajanja: dopust se izteka; rok za prijavo se izteka / ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ištekati — ìštekati (što, se) svrš. <prez. ām (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. ìštekān> DEFINICIJA reg. 1. prekinuti dovod električne struje, izvaditi utičnicu; isključiti 2. (se) žarg. ne sudjelovati u nečemu (razgovoru i sl.) isključiti se, ne… …   Hrvatski jezični portal

  • stákati — am nedov. (ȃ) s točenjem spravljati skupaj: stakati ostanke vina v vrč stákati se redko stekati se: vode s hriba se stakajo v potok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stèk — stéka m (ȅ ẹ) glagolnik od steči ali stekati: stek vode v kanal / kraj ob steku rek / stek ljudi v mesto ● knjiž. nepričakovan stek dogodkov, okoliščin splet, sovpad ◊ avt. stek koles medsebojno približevanje sprednjega dela koles; jur. stek… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stékanje — a s (ẹ̑) glagolnik od stekati se: stekanje vode v korito / stekanje denarja, kapitala; stekanje sredstev v sklade …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stòk — stóka m (ȍ ọ) glagolnik od stekati ali steči: stok rek / stok poti ◊ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Hund — 1. A guate Hund ve laft se nit1 u2 an schlecht n is kua Schad. (Unterinnthal.) – Frommann, VI, 36, 63. 1) Verläuft sich nicht. 2) Und. 2. A klenst n Hund na hengt mer di grössten Prügel ou (an). (Franken.) – Frommann, VI, 317. 3. A muar Hüünjen a …   Deutsches Sprichwörter-Lexikon

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.