sivkasto-

sivkasto-
DEFINICIJA
kao prvi dio složenih pridjeva znači sivkastu nijansu one boje koju označuje drugi dio složenice [sivkastobijel; sivkastocrn; sivkastožut]
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • SIVKASTO- — {{upper}}SIVKASTO {{/upper}} kao prvi dio složenih pridjeva znači sivkastu nijansu one boje koju označuje drugi dio složenice [sivkastobijel; sivkastocrn; sivkastožut] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sívkast — a o prid. (ȋ) ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva sívkasto prisl.: sivkasto bel ali sivkastobel obraz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jȁsēn — m bot. listopadno stablo (Fraxinus excelsior) iz porodice maslina (Oleaceae) sivkasto zelenkaste kore, bijela drveta, s lišćem nalik peru …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sı̏vkastōst — ž svojstvo onoga što je sivkasto …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sivkastost — sȉvkastōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je sivkasto ETIMOLOGIJA vidi siv …   Hrvatski jezični portal

  • jasen — jȁsēn m <zb. jàsēnje> DEFINICIJA bot. listopadno stablo (Fraxinus excelsior) iz porodice maslina (Oleaceae) sivkasto zelenkaste kore, bijela drveta, s lišćem nalik peru ONOMASTIKA Jȁsēn m. os. ime (narodno), zast.; Jȁsēnka ž. os. ime pr.… …   Hrvatski jezični portal

  • čŕn — í ž (ȓ) 1. knjiž., redko črnjava, črno: črn za nohti 2. nav. slabš., zlasti v ruskem okolju preprosto, revno ljudstvo: črn je popivala po krčmah a o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eševêrija — e ž (é) vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • germánij — a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glavíčast — tudi glávičast a o prid. (í; á) ki ima glavice: glavičasti žeblji ♦ bot. glavičasta plesen plesen, ki dela sivkasto prevleko po živalskih in rastlinskih snoveh, Mucor mucedo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.