siniceza

sinìceza (sinicéza) ž <G mn sinȉcēzā>
DEFINICIJA
fon. stezanje dvaju vokala u jedan slog iako bi trebalo izgovoriti dva sloga
ETIMOLOGIJA
njem. Synizese ← grč. synízēsis ≃ sin- + hízein: sjediti

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • sinicéza — e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.