slava

slȁva ž <G mn slȃvā>
DEFINICIJA
1. opća poznatost uz javno priznanje i uvažavanje za djela i dostignuća [steći slavu]
2. retor. hvaljenje čijeg djela ili zasluga; hvala
3. a. pravosl. dan sveca zaštitnika porodice, svetkovina i kult predaka b. crkveni ili državni godišnji praznik
4. priredba posvećena kakvu prazniku ili događaju; slavlje, proslava
FRAZEOLOGIJA
slava mu! posljednji pozdrav pokojniku pri oproštaju s njim;
prazna slava pejor. 1. slava koju ne prate priznanja u dobrima i novcu 2. opća poznatost osobe koja ne zaslužuje slavu
ONOMASTIKA
m. os. imena (narodna): Slávac, Slȁvoljūb, Slȁvomīr, Slȁvoslav rij. (te brojna narodna imena tipa: Branislav, Ladislav, Miroslav, Radoslav, Vjekoslav, i sl.); hip.: Sláve, Slávko, Slávo; ž. os. imena: Slȁvica
pr.: Slȃvčić (Pazin, Rijeka), Slàvec (Klanjec, Zagreb), Slavèčkī (Križevci, Zagreb), Slàvetić (Novi Marof, Podravina), Slávi (Križevci, Zaprešić), Slȁvica (600, Šibenik, Zagreb, sred. Dalmacija), Slávić (860, Opatija, Virovitica, Vinkovci, v. i slavuj), Slȁvīk (Vrbovec, Varaždin), Slávin (Varaždin, Bjelovar), Slȁvina (Jastrebarsko, Zagreb, Daruvar, Garešnica), Slavínec (Ivanec), Slàvinić (Đurđevac, Bjelovar, Prigorje), Slȃvka (Vukovar, Omiš), Slávko (Garešnica, Zadar, Ivanec), Slávković (130, Zagreb, Metković, Pula, Senj), Slȁvnić (160, Petrinja, Banovina), Slȁvnović (I Slavonija, Sesvete), Slavójević (Nova Gradiška, Karlovac)
ETIMOLOGIJA
prasl. i stsl. slava (rus. sláva, polj. sława), lit. šlovė ← ie. *k'lew- (lat. gloria, grč. kléos)

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • slavă — SLÁVĂ, slăvi, s.f. 1. (Mai ales la sg.) Glorie, faimă, renume. ♦ Laudă, preamărire, proslăvire. ♢ expr. Slavă Domnului sau slavă ţie, Doamne! = exclamaţie prin care cineva îşi exprimă satisfacţia pentru reuşita unui lucru. 2. Înaltul cerului,… …   Dicționar Român

  • Slava — (Cyrillic: Слава) is the Orthodox Christian custom of honoring a family patron saint. It is celebrated by the Serbs, but also in parts of the Republic of Macedonia [Cite web|title=Породична слава и сличне славе у охридско струшкој… …   Wikipedia

  • Slava — (cirílico: Слава) es la costumbre cristiana ortodoxa de celebrar un santo patrón de familia, de aldea o aun de una ciudad. Como los templos también tienen su slava se puede considerarla un simple análogo de la fiesta del patrón. La costumbre se… …   Wikipedia Español

  • slava — ×slavà (sl.) sf. (2, 4) šlovė, garbė: Žmogus slaunus, kurs tur gerą slãvą J. Jau jūsų slava išnyko, numet nuo galvos vainiką JD294. Tai aš mylėjau matutę, slavẽlė[je] laikiau sesutę JV703 …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • Slava — (Slawa, slaw.), Ruhm, Ehre; bei den Tschechen auch s.v.w. Lebehoch! Vivat! …   Kleines Konversations-Lexikon

  • Slava — m Russian: pet form of the numerous compound names containing the Slavonic element slav glory, as, for example, Mstislav (see MŚCISŁAW (SEE Mścisław)), ROSTISLAV (SEE Rostislav), Stanislav (see STANISLAS (SEE Stanislas)), and …   First names dictionary

  • Slava — Ikonen mit dem Slavski kolač, der Slava Kerze und Blumen Slava (kyrillisch Слава) ist ein christlich orthodoxes Familienfest, das zu Ehren des Familien Schutzheiligen gefeiert wird. Dieser Brauch wird vor allem in Serbien gefeiert und gilt dort… …   Deutsch Wikipedia

  • sláva — e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Slava — Pour les articles homonymes, voir Slava (homonymie). Cet article fait partie d une série sur les Serbes …   Wikipédia en Français

  • Slava — slawische Kurzform von Namen mit »slava« (Bedeutung: Ruhm) …   Deutsch namen

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.