sklopni

sklȍpnī prid.
DEFINICIJA
koji je takav da čini sklop, koji radi kao sklop, koji je dio sklopa
ETIMOLOGIJA
vidi sklop

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • sklópen — pna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sklȍpka — ž 〈D L pci, G mn ā/ ī〉 1. {{001f}}sklopni aparat za rad pri normalnim strujama 2. {{001f}}razg. prekidač …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sklopka — sklȍpka ž <D L pci, G mn ā/ ī> DEFINICIJA 1. sklopni aparat za rad pri normalnim strujama 2. razg. prekidač ETIMOLOGIJA vidi sklop …   Hrvatski jezični portal

  • sédež — a m (ẹ̑) 1. kar je namenjeno za sedenje: pripraviti sedeže; vstati s sedeža; sesti na sedež; mehek, slab, trd, udoben sedež; oblazinjeni sedeži; širina sedeža / preobleči sedeže; za sedež je izbral rogovilasto vejo / avtomobilski sedež;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.