blagoslovljen

blagòslovljen prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji je primio blagoslov
ETIMOLOGIJA
vidi blagoslov

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • blagoslovíti — ím dov., blagoslóvil (ȋ í) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mubareć — mubáreć[b] (I)[/b] (mubárek) prid. DEFINICIJA reg. koji je sretan, blagoslovljen ETIMOLOGIJA tur. mübarek ← arap. mubāräk …   Hrvatski jezični portal

  • malcajt — mȃlcajt [b] (I)[/b] m DEFINICIJA reg. zast. doba objeda, ručka ETIMOLOGIJA njem. Mahlzeit (ob. u sintagmi gesegnete Mahlzeit: blagoslovljen ručak) …   Hrvatski jezični portal

  • benedictus — (izg. benedìktus) m DEFINICIJA glazb. crkv. peti dio ordinarija mise (celebrant ga govori, a zbor pjeva) ETIMOLOGIJA lat.: blagoslovljen …   Hrvatski jezični portal

  • Benedikt — Bȅnedikt (Benèdikt) DEFINICIJA 1. v. 2. ime petnaestorice papa (6 20. st.) 3. iz Nursije, Sv. (o.480 547), rimski patricij koji je prešao u pustinjake i osnovao benediktinski red; vjerojatni autor »Regule Sv. Benedikta«, podigao samostan Monte… …   Hrvatski jezični portal

  • blagoslovljênec — nca m (é) redko blagoslovljen človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèblagoslovljèn — êna o tudi nèblagoslóvljen a o prid. (ȅ ȅ ȅ é; ȅ ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zakramentál — a m (ȃ) rel. od Cerkve postavljeno sveto znamenje, ki povzroča zlasti duhovne učinke: z zakramentali posvečevati ljudi, stvari; uporaba blagoslovljene vode, blagoslovi, posvečevanja in drugi zakramentali // posvečen, blagoslovljen predmet: križ …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.