tiranstvo


tiranstvo
tìrānstvo sr
DEFINICIJA
svojstvo i djelatnost tirana, usp. tiranija
ETIMOLOGIJA
vidi tiranin

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • tìrānstvo — sr svojstvo i djelatnost tirana, {{c=1}}v. {{ref}}tiranija{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tiránstvo — a s (ȃ) ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih // oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tirànija — ž 1. {{001f}}pol. vladavina tirana; tiranstvo: a. {{001f}}izvorno, okrutna diktatura u malim antičkim državama b. {{001f}}pren. pol. općenito, samodržačka okrutna vladavina 2. {{001f}}razg. tiranski postupak; nasilje, okrutnost, ugnjetavanje,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • izvréči — vŕžem tudi zvréči zvŕžem dov., izvŕzi izvŕzite in izvrzíte tudi zvŕzi zvŕzite in zvrzíte; izvŕgel izvŕgla tudi zvŕgel zvŕgla (ẹ ȓ) 1. (s silo) spraviti iz sebe: bolnik je s kašljanjem izvrgel kri; izvreči hrano iz želodca / vulkan je izvrgel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • samosílje — a s (ȋ) zastar. samodrštvo, tiranstvo: boriti se proti samosilju vladarjev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • samosílništvo — a s (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • samosílnost — i ž (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja // oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • samosílstvo — a s (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo // oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sprevréči — vŕžem tudi izprevréči vŕžem dov., sprevŕzi sprevŕzite in sprevrzíte tudi izprevŕzi izprevŕzite in izprevrzíte; sprevŕgel sprevŕgla tudi izprevŕgel izprevŕgla (ẹ ȓ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: čas lahko sprevrže najboljša prizadevanja; svoj …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sprevrníti — in sprevŕniti em tudi izprevrníti in izprevŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti, zlasti na slabše: sprevrniti naravni red; vse se je sprevrnilo 2. prikazati kaj drugače, neresnično: sprevrniti resnico; zavestno sprevrniti smisel besed sprevrníti se …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.