vretence


vretence
vreténce sr <G -nca, N mn -nci, G vrètēnācā>
DEFINICIJA
dem. od vreteno
ETIMOLOGIJA
vidi vreteno

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • vreténce — sr 〈G nca, N mn nci, G vrètēnācā〉 dem. od vreteno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vretênce — a s (é) 1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile 2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca ∙ ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♦ anat.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dvójnojámast — a o prid. (ọ̑ á) zool., v zvezi dvojnojamasto vretence vretence, ki je spredaj in zadaj vbočeno: dvojnojamasto vretence rib …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jámast — a o prid. (á) poln jam: jamast svet; jamasta cesta, pot ◊ zool. jamasto vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krížničen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na križnico: križnična konica / križnično vretence križno vretence …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ráven — vní in vni ž (ā) star., navadno v imenovalniku in tožilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven, v raven; na ravneh so se pasle črede krav tudi ravèn vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ǝ̏ ȋ) navadno s prilastkom 1. kar opredeljuje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzbókel — kla o [ǝu̯] prid. (ọ) ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbokel hrbet kamele; vzbokla ploskev; zrcalo je vzboklo ♦ zool. vzboklo jamasto vretence vretence, ki je spredaj izbočeno in zadaj vbočeno …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vreténac — m 〈G nca, N mn nci, G vrètēnācā〉 zool. vilinski konjic (Odonata); vretence …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • konjic — kȍnjīc m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA jez. knjiž. hip. od konj SINTAGMA morski konjic zool. sitna morska riba (rod Hippocampus, porodica morskih šila Syngnathidae) posebna oblika i držanja koje podsjeća na konja (dugokljuni H. guttulatus i… …   Hrvatski jezični portal

  • átlas — 1 a m (ā) zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah 2 a m (ā) svilena tkanina, ki se blešči zlasti na pravi strani: rdeč,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.