vretenca


vretenca
vreténca sr mn <N -nce, G mn vrètēnācā>
DEFINICIJA
zool. red srednje velikih kukaca (Odonata), brzo lete, žive uz vodu; vilinski konjici
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • vretênce — a s (é) 1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile 2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca ∙ ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♦ anat.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pŕsen — sna o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lédven — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ledje: pri padcu si je poškodoval desni ledveni del; ledvene mišice / ledvene bolečine zaradi ledvičnih bolezni / moški tega plemena nosijo ledvena oblačila / odreti križni in ledveni del zaklane živali / zastar.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vráten — 1 tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrat: vratne mišice / vratne bezgavke; utripanje vratne žile / vratni izrez ♦ anat. vratna vretenca vretenca med lobanjo in prsnimi vretenci; zool. vratni ščit 2 tna o prid. (ā) nanašajoč se na vrata: vratna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • White Stork — Two adults in Germany Conservation status …   Wikipedia

  • Tina Robnik — Nation Slowenien …   Deutsch Wikipedia

  • hŕbten — tna o prid. (ȓ) nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrbteníčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na hrbtenico: hrbtenično vretence ♦ anat. hrbtenični kanal kanal, ki poteka skozi vretenca hrbtenice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kanál — a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kòš — kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.