smiliti
smȉliti se svrš. <prez. -īm se, pril. pr. -īvši se, prid. rad. smȉlio se>
DEFINICIJA
1. sažaliti se nad kime
2. arh. reg. omiljeti komu
ETIMOLOGIJA
s (a)- + v. mio

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • smíliti se — im se nedov. (í ȋ) 1. z dajalnikom čutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: otrok se je vsem smilil; začel se je smiliti samemu sebi; ekspr. smilil se ji je do srca, v dno duše, v srce; zelo se mi smili; ekspr. nesrečen je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smilovati — smȉlovati se (komu) svrš. <prez. smȉlujēm se, pril. pr. āvši se, prid. rad. smȉlovao se, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. osjetiti samilost, suosjećanje prema komu, sažaliti se nad kim 2. poštedjeti koga, ne izvršiti nad kim kaznu, prestati ga… …   Hrvatski jezični portal

  • nesmiljen — nèsmīljen prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji nema milosti [nesmiljen u postupcima]; nemilosrdan 2. koji je neprijeporan, kojemu se nemoguće suprotstaviti [nesmiljena činjenica] ETIMOLOGIJA ne + v. smiliti …   Hrvatski jezični portal

  • míliti — 1 im nedov. (ȋ) 1. delati kaj milo, blago: spuščena zavesa mili svetlobo / strog videz obleke milijo naborki 2. zastar. ljubkovati, božati: militi otroka, živalco; zaljubljeno sta se milila míliti se zastar. 1. dobrikati se, prilizovati se:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika