smucati
smúcati se nesvrš. <prez. smȗcām se, pril. sad. -ajūći se, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
pejor. skitati se, klatariti se, povlačiti se (po ulicama i sl.)
ETIMOLOGIJA
ekspr.v. smuk

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • smúčati — am nedov. (ȗ) gojiti smučanje, ukvarjati se s smučanjem: smuča že od otroških let; pozimi veliko smuča // nastopati, tekmovati v smučanju: smučal je na vseh prvenstvih smúčati se voziti se s smučmi: nekaj časa se je smučal, potem je šel domov;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smúcati se — nesvrš. 〈prez. smȗcām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje〉 pejor. skitati se, klatariti se, povlačiti se (po ulicama i sl.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vȗći — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. vúčem (se), pril. sad. vúkūći (se), imp. vúci (se), prid. rad. vȗkao/vȗkla (se) ž, prid. trp. vùčen, gl. im. vúčēnje〉 1. {{001f}}(što, koga) povlačiti ne odvajajući od površine [∼ po zemlji; ∼ po vodi] 2.… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • smuci — SMUCÍ, smucesc, vb. IV. 1. tranz. A trage brusc şi cu putere pentru a scoate, a smulge, a desprinde, a deplasa ceva sau pe cineva din locul unde se află. ♦ intranz. (Despre arme de foc) A izbi înapoi la descărcare, a avea recul. 2. refl. A se… …   Dicționar Român

  • smucalo — smúcalo sr (m) DEFINICIJA onaj koji se smuca; lutalica, skitnica ETIMOLOGIJA vidi smucati …   Hrvatski jezični portal

  • vući — vȗći (se) nesvrš. <prez. vúčem (se), pril. sad. vúkūći (se), imp. vúci (se), prid. rad. vȗkao/vȗkla (se) ž, prid. trp. vùčen, gl. im. vúčēnje> DEFINICIJA 1. (što, koga) povlačiti ne odvajajući od površine [vući po zemlji; vući po vodi] 2.… …   Hrvatski jezični portal

  • dosmucati — dosmúcati se svrš. <prez. dòsmūcām se, pril. pr. āvši se, prid. rad. dosmúcao se> DEFINICIJA doći smucajući se, usp. doklatiti, dotepsti ETIMOLOGIJA do 1 + v. smucati …   Hrvatski jezični portal

  • dríčati — am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krmáriti — im nedov. (á ȃ) določati, omogočati gibanje s krmilom v določeni smeri, navadno vodnemu vozilu: znal je krmariti; krmariti ladjo / previdno je krmaril čoln proti bregu / vozilo je zanašalo in ga je bilo težko krmariti; pren., ekspr. dobro je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odsójen — jna o prid. (ọ̄) knjiž. osojen: smučati se na odsojnem pobočju …   Slovar slovenskega knjižnega jezika