nediscipliniran


nediscipliniran
nedisciplìnīrān prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji se ne podvrgava disciplini; anarhičan, hirovit, neposlušan, samovoljan
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • nedisciplìnīrān — prid. 〈odr. ī〉 koji se ne podvrgava disciplini; neposlušan, hirovit, samovoljan, anarhičan …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nèdiscipliníran — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nedisciplinirano — nedisciplìnīrāno pril. DEFINICIJA na nediscipliniran način ETIMOLOGIJA vidi nediscipliniran …   Hrvatski jezični portal

  • nediscipliniranost — nedisciplìnirānōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je nediscipliniran ETIMOLOGIJA vidi nediscipliniran …   Hrvatski jezični portal

  • nedisciplìnīrāno — pril. na nediscipliniran način …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razobrúčiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. razòbrūčīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. razòbrūčen〉 1. {{001f}}(što) osloboditi obruča, skinuti obruče (koji drže bačvu, kacu itd.) 2. {{001f}}(se) pren. raspustiti se, postati neodgovoran, popustiti u stezi …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • razobručiti — razobrúčiti svrš. <prez. razòbrūčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. razòbrūčen> DEFINICIJA 1. (što) osloboditi obruča, skinuti obruče (koji drže bačvu, kacu itd.) 2. (se) pren. raspustiti se, postati neodgovoran, popustiti u stezi, postati… …   Hrvatski jezični portal

  • nèdiscipliníranec — nca m (ȅ ȋ) ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nemír — a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.