smrdljiv
smr̀dljiv prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji smrdi
ETIMOLOGIJA
vidi smrad

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • smrdljív — a o prid. (ȋ í) ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva ◊ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smrȃdan — prid. 〈odr. dnī〉 1. {{001f}}koji je zahvaćen smradom 2. {{001f}}smrdljiv (koji širi smrad) 3. {{001f}}pren. pejor. nizak, bijedan, jadan [∼ postupak; ∼ karakter (čovjeka)] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • usmr̀djeti se — svrš. 〈prez. ùsmrdīm se, pril. pr. ēvši se, prid. rad. usmr̀dio/usmr̀djela se ž, prid. trp. ùsmrđen〉 1. {{001f}}postati smrdljiv 2. {{001f}}pustiti vjetrove …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • smradan — smrȃdan prid. <odr. dnī> DEFINICIJA 1. koji je zahvaćen smradom 2. smrdljiv (koji širi smrad) 3. pren. pejor. nizak, bijedan, jadan [smradan postupak; smradan karakter (čovjeka)] ETIMOLOGIJA vidi smrad …   Hrvatski jezični portal

  • usmrdjeti — usmr̀djeti se svrš. <prez. ùsmrdīm se, pril. pr. ēvši se, prid. rad. usmr̀dio/usmr̀djela se ž, prid. trp. ùsmrđen> DEFINICIJA 1. postati smrdljiv 2. pustiti vjetrove ETIMOLOGIJA u + v. smrad, smrdjeti …   Hrvatski jezični portal

  • fetidast — fȅtidast prid. <odr. ī> DEFINICIJA reg. koji je prljav; nečist, smrdljiv [fetidasta košulja] ETIMOLOGIJA tal. fetido, v. fetor …   Hrvatski jezični portal

  • dìm — díma m (ȉ í) plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju: dim se vzdiguje proti nebu; iz peči uhaja dim; vdihavati cigaretni dim; zadušiti se v dimu; bel, črn, siv dim; gost, smrdljiv dim; tovarniški dim; smodnikov,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usmradíti — ím dov., usmrádil (ȋ í) povzročiti, da je kje razširjen smrad: mrhovina je usmradila votlino usmradíti se zaradi kvarjenja, razpadanja postati smrdljiv: v toplem vremenu se meso hitro usmradi; zaradi mirovanja se je voda usmradila; pren., ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • usmrájati — am nedov. (á) povzročati, da je kje razširjen smrad: tovarniški dim usmraja dolino usmrájati se zaradi kvarjenja, razpadanja postajati smrdljiv: meso, voda se že usmraja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika