ličinka


ličinka
lìčīnka ž <D L -nci, G mn -ākā/-ī>
DEFINICIJA
zool. početni stadij u razvoju nižih životinja (gusjenica u leptira, punoglavac u žabu itd.); larva
ETIMOLOGIJA
rus. ličínka ≃ v. lice

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • lìčīnka — ž 〈D L nci, G mn ākā/ ī〉 zool. početni stadij u razvoju nižih životinja (gusjenica u leptira, punoglavac u žabu itd.); larva ✧ {{001f}}rus …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • ličínka — e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Лярва — Венецианские карнавальные маски  larva Лярва (лат. larvæ  привидение, изначально маска, личина …   Википедия

  • ógrc — a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kozlíček — čka m (ȋ) manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mušíca — e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratci ♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prélec — lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • trakúlja — e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zòlj — zôlja in zólj a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis; konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis; ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brahiolàrija — ž zool. ličinka morske zvijezde ✧ {{001f}}nlat …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.