sofistika
sofìstika ž <D L -ici>
DEFINICIJA
namjerno izvrtanje istine i izvlačenje zaključaka na osnovi prividnih dokaza pomoću sofizama
ETIMOLOGIJA
vidi sofizam

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • sofìstika — ž 〈D L ici〉 namjerno izvrtanje istine i izvlačenje zaključaka na osnovi prividnih dokaza pomoću sofizama …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sofistika — sofìstika sf. (1) TrpŽ, DŽ sąmoningas klaidingų argumentų, sofizmų naudojimas ginčijantis ir įrodinėjant, klaidinančios žodinės gudrybės: Puodžiūnas pasižymi lanksčiu protu, moka naudotis sofistika rš …   Dictionary of the Lithuanian Language

  • sofístika — e ž (í) 1. starogrška filozofska smer, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: nekatere ideje je ta filozof prevzel iz sofistike; doba sofistike 2. slabš. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sofistika — sofi̇̀stika dkt. Sofi̇̀zmais naudójasi ideològai …   Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas

  • sofistika — 1. Sofistlərin nəzəriyyəsi (bax sofist 1 ci mənada). 2. kit. Sofizmlərə əsaslanan mühakimələr, dəlillər, sübutlar; adamı yanılda biləcək sözlər; boş və əsassız sözlər; səfsətə …   Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti

  • sofisticazione — /sofistika tsjone/ s.f. [der. di sofisticare ]. 1. [modificazione intenzionale e spesso illecita delle caratteristiche di un prodotto, spec. alimentare] ▶◀ adulterazione. 2. (tecnol.) [caratteristica di un apparecchiatura e sim., realizzata con… …   Enciclopedia Italiana

  • rabulistika — rabulìstika ž <D L ici> DEFINICIJA 1. pravn. krivo tumačenje zakona 2. pren. izvođenje lažnih zaključaka iskrivljavanjem značenja riječi; sofistika ETIMOLOGIJA vidi rabulist …   Hrvatski jezični portal

  • relativízem — zma m (ȋ) 1. nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne: osnova tega leposlovnega dela je relativizem; zavračati relativizem; relativizem in subjektivizem / estetski, spoznavni, vrednostni relativizem; ekspr. sofistika in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sofisteríja — e ž (ȋ) knjiž. dokazovanje, razglašanje navideznih resnic, namerno zavajajočih trditev; sofistika: tako govorjenje je sofisterija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika