samogovor


samogovor
sȁmogovōr m
DEFINICIJA
zast. neodom., v. monolog
ETIMOLOGIJA
samo- + v. govor

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • samogóvor — a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor; poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje ♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • monòlog — m 〈N mn ozi〉 1. {{001f}}knjiž. kazal. film. duži dramski tekst jednog dramskog lika, govori ga sebi i publici; samogovor 2. {{001f}}razg. pejor. duži govor, dosadno izlaganje …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • monolog — monòlog m <N mn ozi> DEFINICIJA 1. knjiž. kazal. film. duži dramski tekst jednog dramskog lika, govori ga sebi i publici; samogovor 2. razg. pejor. duži govor, dosadno izlaganje ETIMOLOGIJA mono + log …   Hrvatski jezični portal

  • monológ — a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog ♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • slíšati — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zapeljeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. prizadevati si, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega: zapeljevati koga v krajo, zločin / obtoževali so ga, da s svojimi nauki zapeljuje ljudi // ekspr., v zvezi z v delati, povzročati, da kdo pride… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.