blagodušnost
blȁgodūšnōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>
DEFINICIJA
osobina onoga koji je blagodušan
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • blagodúšnost — i ž (ū) zastar. plemenitost, blagost: čislal ga je zaradi njegove blagodušnosti; v svoji blagodušnosti je rad vsakemu pomagal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika