hripavo


hripavo
hrȉpavo pril.
DEFINICIJA
na hripav način
ETIMOLOGIJA
vidi hripati

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • hrípav — a o tudi hrípav áva o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bévskanje — tudi bêvskanje a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bréhati — am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bréhav — a o in brehàv áva o prid. (ẹ; ȁ á) redko ki močno in hripavo kašlja: brehav možak …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brehávt — a m (ȃ) ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrécati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrépati — am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrepéti — ím nedov. (ẹ í) knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi hrepèč éča e: spregovoril je s hrepečim glasom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrípati — am in ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hripéti — ím nedov. (ẹ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.