jahačev


jahačev
jaháčev prid.
DEFINICIJA
koji pripada jahaču
ETIMOLOGIJA
vidi jahati

Hrvatski jezični portal. 2014.

  • jaháč — a m (á) 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konjeníštvo — a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk: v konjeništvu je dosegel lepe uspehe / ukvarja se s konjeništvom s konjeniškim športom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika


We are using cookies for the best presentation of our site. Continuing to use this site, you agree with this.